Prekrokana noč nedvomno ponuja več, kot sprva obljublja prežvečena tema. Sveže so domislice in režija.

Fantovščine v Las Vegasu so ponavadi divje, razgrajaške, naravnost ekscesne, kar je tudi razumljivo, kajti ameriška metropola zabave ponuja v izdatnih količinah vse tisto, o čemer "fantje", ujeti v prozo vsakdanjega življenja in primež malomeščanske morale, sicer lahko samo sanjajo.

Ne gre le za razposajeno hazardiranje, uživanje v seksu in pobalinsko popivanje, z malo sreče je mogoče zaužiti tudi kaj močnejšega in se zaplesti v kakšno bolj tvegano, perverzno, nevarno ali kar kriminalno pustolovščino. Bodoči ujetnik zakonskega jarma si pač mora še poslednjič dati duška in užiti vse prepovedane radosti življenja, še zlasti tiste, ki jih tako nikoli prej ni bil deležen, da bo nemara le dojel, česa se odreka in kako neznanska je njegova žrtev. A žal se največkrat primeri, da si dajejo duška in zares uživajo le njegovi prijatelji, tisti, ki so mu pripravili zabavo, sam pa se tudi tu, kot da bi ga zakonski stan že vnaprej zaznamoval, znajde v vlogi nemočnega opazovalca ali kar žrtve neobvladljivega dogajanja.

 V Prekrokani noči (The Hangover), obešenjaški komediji Todda Phillipsa, ni nič drugače. Ko se srednješolski učitelj Phil (Bradley Cooper), zobozdravnik Stu (Ed Helms) in ženinov bodoči svak Alan (Zach Galifianakis) po burni nočni zabavi mukoma prebudijo, zaprepadeni ugotovijo, da Douga (Justin Bartha), prijatelja, ki mu je bilo veseljačenje namenjeno, ni nikjer. Tudi sicer se ničesar ne spomnijo, a razdejanje v razkošnem apartmaju, ki so ga najeli, zgovorno izpričuje, da je bila fantovščina nadvse uspešna. Poleg ženina manjka še marsikaj, Stu je denimo ostal brez zoba, bleščeči starodobni mercedes, ki jim ga je posodil Dougov bodoči tast, je izginil, marsikaj pa je tudi odveč. Po apartmaju bega izgubljena kura, v kopalnici odkrijejo pravega, živega tigra, iz garderobne omare potegnejo vekajočega dojenčka, Stu pa nosi povsem nov poročni prstan.

Sledi obsežna rekonstrukcija nočnega dogajanja, ki navrže zaplete s policijo, kitajskimi gangsterji, Stujevo nesojeno nevesto in kajpak z mamili. Vsaj v grobem se vse zadovoljivo pojasni in razplete, čeprav včasih nekoliko na škodo logike in doslednosti, predvsem pa se na splošno olajšanje izkaže, da je pogrešani ženin živ in razmeroma zdrav. Vlogi nemočne žrtve lastne fantovščine se kajpak ni mogel izogniti, kajti razuzdano noč in ves naslednji dan je preživel zaklenjen na strehi hotela, kjer je sicer staknil opazne sončne opekline, a je bil zato varen pred pregrehami, ki so se jim na veliko vdajali njegovi prijatelji. Kljub prisilno pordeli koži je ostal brez madeža in primeren za zakon.

 Prekrokana noč nedvomno ponuja več, kot sprva obljubljata prežvečena tema in ne prav zveneča igralska zasedba. S svežimi scenarističnimi domislicami in v spretni Phillipsovi režiji se navidez skromna zasnova razvije v dinamično komedijo zmešnjav, ki ji ne manjka satiričnih osti na račun ritualov, obsesij in fantazem ameriškega srednjega razreda, ki ji uspe ironično sprevrniti razmerje med predpisano spodobnostjo in obscenimi željami, ki je ni strah zloglasne "politične nekorektnosti" in ki zna biti tudi vizualno učinkovita.

PLUS

Dinamična komedija zmešnjav s satiričnimi poudarki.