| Mojstrana – božična zgodba v ledu |
|
|
|
V Mojstrani bodo v božično-novoletnih dneh v bližnji soteski Mlačca že devetič zapored pripravili žive jaslice, prireditev, ki ponuja več kot le znano klasično svetopisemsko božično zgodbo o Jezusovem rojstvu.
Nedaleč od Mojstrane, ki je marsikateremu bolj ali manj športno navdušenemu Slovencu znana predvsem kot domači kraj bivšega smučarskega asa Jureta Koširja, se »dogajajo« tudi žive jaslice. Brez dvoma so vredne ogleda, še zlasti velja razmisliti o obisku, če imate otroke. A nikar ne pozabite, da je v teh krajih doma mraz, zato poskrbite za temu primerna oblačila in obutev.
Lepo doživetje, kar paša za oči, je že vhod na prizorišče, kjer potekajo večerne predstave. Tu se obiskovalci sprehodijo skozi gozdiček, osvetljen z baklami in lučkami, obogaten z jezerci, potočki, oboki in mostički, vse pa je odeto v sneg in led, polno je ledenih sveč in zaves. Nato vstopite na kraj dogajanja: na eni strani je stopničasto oblikovan prostor za obiskovalce, ki nima »mrtvih kotov«, tako da imajo vsi odličen pogled na prizorišče, na drugi strani pa je »oder« z veličastno ledeno steno, ki ob prvem srečanju marsikomu vzame sapo.
Polurna božična zgodba o rojstvu Jezusa je vsako leto prepletena z drugačno aktualno življenjsko zgodbo. V predstavi seveda ne manjka najlepša božična melodija. Celotno prizorišče je okovano v led, vsi igralci – domačini – pa nastopajo in se v predstavi po prizorišču gibljejo v derezah, kar ne preseneča, saj je njihov »oder« leden, in zato spolzek.
Ob odhodu s prizorišča so v gozdičku na ogled miniaturne jaslice, ob njih pa še velike, take, ki imajo kar štiri metre visoke podobe. Po predstavi se ponuja možnost še za dodatno lepo doživetje – za ogled štiri kilometre oddaljenega slapa Peričnik, ki je v božičnem času v večernih urah lepo osvetljen. Kilometer poti lahko opravite z avtomobilom, preostanek pa peš, kar utegne biti blagodejno, saj se nam zlahka zgodi, da praznični dnevi minejo le ob obloženi mizi …
Članek je objavljen v reviji Svet & ljudje, št. 134. Besedilo in fotografije: Janko Vučko |
||||