Do bolj oddaljenih otokov po Evropi vozijo bolj ali manj sodobni trajekti.

Topli dnevi prinašajo s seboj tudi želje po odhodu na morje. Za mnoge so še posebno privlačni otoki. Želja pa ni treba omejiti le na najbližje jadranske otoke; tudi druge evropske države premorejo kopico privlačnih otokov. Le pot do njih je malce daljša. Če se odločite za potovanje z lastnim avtomobilom, je to povezano tudi z vožnjo na trajektih.

V poletnih mesecih je zelo priporočljivo rezervirati vozovnico za prevoz avtomobila in potnikov več tednov vnaprej. Za nekatere destinacije (Italija, Tunizija) jo je priporočljivo rezervirati celo več mesecev vnaprej. Ponavadi je povratna vozovnica cenejša, kot če kupimo vozovnico za vsako smer posebej. Včasih povratna vozovnica stane le nekaj odstotkov več kot enosmerna! Cenejši so lahko tudi odhodi zunaj glavne sezone, med tednom, ponoči ali prevozi z manj udobnimi, počasnejšimi trajekti. Cena za prevoz manjšega avtomobila je pogosto približno enaka ceni vozovnice za enega potnika. Lahko pa je tudi nekajkrat višja, kar je običaj na Hrvaškem.

Cene prevozov niso ravno sorazmerne s prevoženo razdaljo. Tako je, npr., mogoče dobiti povratno vozovnico za uro in pol trajajočo vožnjo s Sicilije na Malto za okoli 200 evrov (manjši avtomobil in voznik), tri dni trajajoča vožnja z Danske na Islandijo vas bo stala vsaj 500 evrov, za šesturno križarjenje od Stockholma do otočja Aland pa je treba odšteti le 40 evrov!

Najpomembnejši napotki

Do večine jadranskih otokov traja plovba le kakšno uro ali manj. Za premagovanje kratke razdalje zadoščajo manjši in preprostejši trajekti, ki pa največkrat ne premorejo posebnih zaprtih salonov za potnike. Ti lahko med vožnjo po želji ostanejo tudi v avtomobilu. Vkrcavanje in izkrcavanje načeloma ni posebno problematično, če seveda odmislimo gnečo, vročino in posledično nervozo voznikov.

Do bolj oddaljenih otokov po Evropi vozijo bolj ali manj sodobni trajekti. Vkrcavanje poteka po podobnem postopku. Podobno kot na letališču na osnovi vozovnice ali elektronske rezervacije pred odhodom dobimo karto za vkrcanje – ločeno za vozilo in potnike. V avtomobilu je prepovedano prevažati eksplozivne in zelo vnetljive stvari. Ob usmerjanju ladijskih delavcev avto parkiramo na določeno mesto. Za to je včasih potrebnih kar nekaj manevrskih sposobnosti, še posebno, če se je treba po kovinskih rebrastih rampah povzpeti vzvratno ali avto obračati med stebri v podpalubju trajekta. Ko parkirate avto, je treba zategniti ročno zavoro in prestaviti v prvo prestavo. Seveda ne smete pozabiti ugasniti luči, marsikje pa zahtevajo tudi izklopitev zvočnega alarma. Iz avtomobila je pametno odnesti vse vrednejše predmete, še posebno pa ni dobro puščati stvari na sedežih. Med plovbo je dostop do avtomobilov praviloma onemogočen, toda previdnost ni nikoli odveč. S seboj je treba vzeti vse, kar bi utegnili potrebovati med plovbo. Ob odhodu si je dobro zapomniti, kje ste pustili avto. To je še posebno pomembno na večjih trajektih, na katerih so vozila parkirana v več nivojih. V ta namen so posamezni izhodi iz podpalubja označeni s številkami, črkami ali, kar je še priročneje, s slikami.

Kadar plovba traja več kot osem ur ali ponoči, se je dobro odločiti za bivanje v ladijski kabini. To je še posebno priporočljivo, če vas po pristanku čaka daljša vožnja z avtomobilom. Najcenejša vozovnica omogoča le zadrževanje na palubi in v ladijskih salonih. Če se odločite za palubo tudi na daljših plovbah, je priporočljivo s seboj vzeti spalno vrečo ali vsaj kakšno odejo, ki omogoča kolikor toliko udobno spanje na njej ali na ladijskih sedežih. Pri takšnem početju vas nihče ne bo gledal postrani, saj tako potuje mnogo potnikov. Ponavadi je vožnja v ladijski kabini precej dražja, cena pa je odvisna od lokacije (pogled na morje, višje nadstropje ...) in velikosti kabine. Veliki trajekti so tudi precej razkošneje opremljeni, saj lahko premorejo vse od restavracij, trgovin, igralnic, diskotek pa do otroškega vrtca, sob za fitnes, savne, bazene in še kaj.

Vabljive destinacije

Tudi v največjih mestih je pot do pristanišča dobro označena. Tako trajekta ni težko najti, četudi nimate navigacijske naprave. Vkrcavanje se začne kake pol ure pred odhodom, na večje trajekte pa uro in pol prej. Nič ne bo narobe, če se v vrsto vključite že takrat. Če pa morate kupiti še vozovnico, je to res zadnji čas, da ste v pristanišču.

Poleg hrvaške obale so najbližje trajektne povezave na voljo iz Benetk. Od tam večina trajektov vozi v Grčijo do otoka Krf ali na polotok Peloponez ter potem naprej na druge grške otoke, med katerimi je največja Kreta. Iz Italije se lahko odpravite v Grčijo tudi iz nekaterih južnejših jadranskih pristanišč, ki pa so primerna le, če si želite ogledati še italijanski del jadranske obale. Na koncu italijanskega škornja se ponuja kratka vožnja do Sicilije. S slednje je mogoče pluti še na Malto, na manjše Liparske otoke, ki se ponašajo z aktivnim vulkanom, Egadske otoke ter na Lampeduso in Pantellerio, ki ležita že blizu afriške obale. Iz sicilijske prestolnice Palermo vozijo trajekti tudi v Tunizijo, na Sardinijo in v okolico Rima. Na Sardinijo in Korziko je Slovencem bližje potovati iz Livorna.

V Španiji vabijo Balearski otoki: Mallorca, Menorca, Ibiza in Formentera, ki so najlažje dosegljivi iz Barcelone. Daleč na jugu Španije pa so na voljo trajektne povezave z Marokom in celo veliko bolj oddaljenimi Kanarskimi otoki. V Atlantskem oceanu se lahko s trajektom zapeljemo še do Velike Britanije, Irske in Islandije. Najdaljša evropska trajektna povezava z Islandijo poteka iz danskega pristanišča Hanstholm, prek Bergna na Norveškem ter Šetlandskih in Ferskih otokov. Zanimive trajektne povezave so tudi v Baltskem morju. Obiskati je mogoče največji švedski otok Gotland, med Švedsko in Finsko pa redno vozijo eni izmed najsodobnejših trajektov po zelo ugodnih cenah. Spotoma se ustavljajo na slikovitem otočju Aland. 

Članek je objavljen v reviji Svet & ljudje, št. 128.