Turistično zelo priljubljeno mesto je poznano predvsem po svoji sveži jutranji poletni megli, strmih vzpetinah, tramvaju, mostu Golden Gate, eklektični arhitekturi in odprti miselnosti prebivalcev.

San Francisco je danes zagotovo najbolj evropska med ameriškimi metropolami. To turistično zelo priljubljeno mesto je poznano predvsem po svoji sveži jutranji poletni megli, strmih vzpetinah, tramvaju, mostu Golden Gate, eklektični arhitekturi in odprti miselnosti tamkajšnjih prebivalcev.

Mesto, ki se razprostira na polotoku med zalivom San Francisco in pacifiškim oceanom, je uradno razdeljeno na 11 okrožij, belci pa so kraj, kjer je mesto zraslo, odkrili zelo pozno. Ladje, ki so plule ob pacifiški obali, se namreč tu niso ustavljale, saj je bil kraj vedno ovit v gosto meglo, zato so ga preprosto spregledali. Na tem območju so živeli Indijanci iz plemena Yelamu, leta 1776 pa je bil po zgodovinskih pričevanjih tu ustanovljen španski misijon Svetega Frančiška Asiškega.

Po časovnem traku

Katoliški misijon je bil zgrajen v okrožju, ki se še danes imenuje Mission District. V bližini, v današnjem okrožju Presidio, so Španci prav kmalu postavili vojaško trdnjavo. Presidio je danes del ogromnega parka Golden Gate National Recreational Area, ki je pravi raj za rekreativce. Tu pa najdejo kaj zase tudi turisti, na primer Japonski vrt, mline na veter, Shakespearov vrt (z vsemi rastlinami, ki jih Shakespeare omenja v svojih delih), rastlinjak … Park je vreden ogleda, a če ste v mestu le za nekaj dni, ga raje preskočite, ker je ogromen in peš težko obvladljiv.

A vrnimo se še malce v preteklost. San Francisco se je kot mesto začel razvijati šele leta 1835, ko je Anglež William Richardson začel graditi tudi zunaj obzidja katoliškega misijona. Mesto, ki se je tedaj imenovalo Yerba Buena, je bilo pod mehiško oblastjo, saj se je San Francisco leta 1821 odcepil od Španije in postal del Mehike. Julija 1846 je prišlo do ponovne spremembe, Kalifornija je postala del Združenih držav Amerike, takrat pa je San Francisco tudi dobil svoje sedanje ime.

Druga pomembna letnica je leto 1848 – leto zlate mrzlice, ko je San Francisco iz malega mesteca s približno tisoč prebivalci postal v enem samem letu mesto s 25 tisoč ljudmi. Velik del priseljencev je bilo tujcev, med njimi tudi veliko Kitajcev. Drugi velik naval je prišel z odkritjem rudnikov srebra leta 1859. Nenaden porast prebivalstva je s sabo prinesel tudi porast kriminala, določeni deli mesta pa so postali raj za prostitutke in hazarderje (Barbary Coast, današnji North Beach).

V drugi polovici 19. stoletja so podjetniki, ki so v času zlate mrzlice obogateli, investirali svoj denar v banke in železnico. Naselili so se v današnjem okrožju Nob Hill. Povzpetniki, snobi, so tu zgradili svoje vile v viktorijanskem stilu (najlepše ohranjene so Painted Ladies na trgu Alamo Square), danes pa so na Nob Hillu najprestižnejši in najelegantnejši hoteli. Požar, ki je izbruhnil po potresu leta 1906, je sicer okrožje skoraj v celoti uničil, vendar so ga meščani obnovili. Okrožje je s preostalim delom mesta povezano tudi s tramvajem, prek znane ulice Lombard Street pa se nadaljuje v še eno znamenito okrožje – Russian Hill.

Lombard Street krasijo lepi cvetlični nasadi.

Del ulice Lombard Street je še posebej zanimiv, saj se na 400 metrih vijuga kar osem strmih ovinkov. Arhitekti so ulico speljali tako zato, da bi premostili naklon griča, ki je bil prehud, da bi se dalo po njem voziti. Tudi danes se po Lombard Street ni mogoče voziti kar tako, saj je ulica enosmerna, možna je le vožnja navzdol, omejitve pa so tudi glede teže in dolžine vozila. Da ne govorimo o omejitvi hitrosti – dovoljeno je vijuganje s hitrostjo borih pet milj oz. osem kilometrov na uro.

Ruski grič

Na Russian Hillu, drugem elitnem okrožju mesta, je bilo najprej pokopališče ruskih vojakov, od tod tudi njegovo ime. Pozneje so ta del mesta, ki je bil prej zaradi strmin nezanimiv, naselili predvsem umetniki in cena zemlje je poskočila celo za dvajsetkrat. Danes tu stojijo lepe družinske hiše, ki pa imajo veliko težavo – parkiranje. Zato so si nekateri domačini v garaže postavili dvigala, tako da svoje jeklene konjičke lahko parkirajo v dveh nadstropjih. Prebivalci Ruskega griča pa se srečujejo še z drugimi problemi – na ulici Heaven, na primer, prebivalci sami nosijo smeti z vrha ulice vse do njenega dna, saj komunala noče prihajati ponje oziroma zahteva dolar za vsako stopnico, ki bi jo morali smetarji narediti peš, do vrha ulice Heaven pa je stopnic kar 75!

Russian Hill, elitno okrožje mesta, kjer je bilo včasih pokopališče ruskih vojakov.

Sicer pa imajo prebivalci tega okrožja večinoma čudovit razgled na zaliv, razen v nekaterih primerih – denimo, ko je nekaj vrstnih hišic, ki so imele zavidljiv razgled, tega zamenjalo za pogled na visoko stolpnico, ki jo je na bližnjo parcelo postavil neki industrijski mogotec ... Prebivalci so se med njeno gradnjo seveda pritožili, a veljak jim je kratko zabrusil: »Parcela je moja in na njej bom počel, kar se mi zljubi!« Možakar se je sam vselil v njeno najvišje nadstropje, a glej ga zlomka, med njegovo stolpnico in zalivom so začeli zidati še eno, še višjo in od njegove oddaljeno le pol metra, tako da se okna naduteževe stolpnice niso dala več odpirati, konec pa je bilo tudi s prekrasnim razgledom na zaliv … Lahko uganete, kdo so bili lastniki novozgrajenega nebotičnika z zavidljivim pogledom? Seveda, lastniki nizkih družinskih hišic …

Ribiško pristanišče

Z Russian Hilla se lahko spustimo na Fisherman's Wharf. Kot že ime pove, je bilo to okrožje na severnem delu polotoka nekoč ribiško pristanišče, kjer je bilo včasih doma več kot 500 ribiških ladij. Danes se je število precej zmanjšalo, obdržale so se le ladje, ki dnevno oskrbujejo mestne restavracije z ribami, raki in drugimi morskimi specialitetami.

Fisherman's Wharf, ribiško pristanišče in raj za turiste.

Fisherman's Wharf, ki še vedno ohranja nekdanji italijanski duh, je v času kosila kar pravi kraj. Tu boste našli veliko izbiro morske hrane, če pa niste njen ljubitelj, vam svetujem, da poskusite clam chowder, neke vrste sirovo omako, ki jo strežejo v izdolbenem hlebčku. Fisherman's Wharf je raj za turiste – tu je nešteto majhnih trgovinic, lokalčkov z raznovrstno hrano, na voljo so vam pogled na morske leve, akvarij, Boudinov muzej kruha, izhodiščna točka za izlete z ladjo po zalivu in seveda čudovit pogled na zloglasni Alcatraz.

Etnično pisano mesto

Otok Alcatraz, kjer je bil včasih zapor, je danes le še nacionalni park, kjer si lahko ogledate zalivske ptice, lahko pa se seveda sprehodite tudi po tistem, kar je ostalo od enega najbolje varovanih zaporov na svetu. Alcatraz je bil zvezni zapor le 29 let, od avgusta 1934, vendar si je pridobil velik ugled, saj je veljalo, da je od tod nemogoče pobegniti. Dejansko naj ne bi nobenemu ujetniku uspelo uiti – delno zato, ker je bil Alcatraz dobro zavarovan, delno zaradi tega, ker je na otoku, velike zasluge pa ima tudi močan in izjemno hladen zalivski tok. In koga vse je 'gostil' Alcatraz? Gotovo se spomnite vsaj enega imena – Al Capone. Američani vam bodo povedali še nekaj predvsem njim znanih imen: Robert Franklin Stroud (znan kot Birdman of Alcatraz), George 'Machine Gun' Kelly, James 'Whitey' Bulger in Alvin Karpis, ki je tu odslužil največ časa, dobrih 25 let.

Zloglasni Alcatraz

Če se ob obali spustite malo niže, pridete do drugih dveh znanih okrožij – North Beacha in Chinatowna, Kitajske četrti. Danes najstarejša in največja kitajska skupnost zunaj Azije (15 tisoč ljudi) prebiva prav tu. Prvotni prebivalci so bili večinoma revni imigranti, delavci ali trgovci, in tudi dandanes se Kitajcem ne godi ravno najbolje. To je res mesto v mestu, tako v arhitekturnem kot tudi kulturnem ter higienskem smislu. Kot se za mesto spodobi, ima tudi Chinatown svoja mestna vrata.

Sploh je San Fancisco multietnično mesto. V središču je še en velik etnični center – Japan town, Japonska četrt, a je ta manj markantna kot kitajska, saj je videti le veliko pagodo. Vendar pa ima japonsko prebivalstvo tu ne le kulturni, ampak tudi nakupovalni center in svoj park.

San Francisco je znan tudi po tem, da gosti veliko gejevsko in lezbično populacijo, in kaj zlahka se vam zgodi, da boste v parku srečali dva zadovoljna očka z vozičkom z njuno malo dojenčico. A vrnimo se v North Beach, poznan tudi kot Little Italy, Mala Italija. Tu sta nekaj časa prebivala dva znana moža italijanskega porekla: Joe DiMaggio, zvezda baseballa in mož Marilyn Monroe, ter režiser Francis Ford Coppola. Tako kot Fisherman's Wharf je tudi North Beach s svojimi italijanskimi lokalčki, kavarnami, restavracijami in pekarnami raj za turiste, in tudi sicer ostaja to eden najbolj priljubljenih delov mesta. V območje med avenijama Columbus in Grant pa lahko zaidete, če si želite ogledati nočno življenje mesta.

Poslovno in kulturno središče

Če se spustimo še niže ob obali, pridemo do Financial Districta, pomembnega poslovnega središča, in trga Union Square, kjer se je prijetno ustaviti in malo posončiti, potem ko ste obredli vse največje ameriške veleblagovnice, ki se razprostirajo okoli trga: Neiman Marcus, Macy's, Saks ... V bližini najdemo še gledališča, kjer predvajajo tudi broadwayske muzikale, in različne muzeje.

Financial District

Če se napotimo proti notranjosti, pridemo do mestnega jedra, do Civic Centra, kjer si lahko ogledamo magistrat, kulturni center, nekaj muzejev, gledališč, operno hišo. Vse pogosteje pa so parki v tem predelu tudi dom brezdomcev in zbirališče odvisnikov od drog. Predel ni nevaren, a se mu v nočnih urah vendarle raje izognite. Enako velja za okrožje Tenderloin, ki pa ni prijetno niti podnevi. Sicer San Francisco ni nevarno mesto. V krajih, kjer je veliko judi,
bodite sicer pozorni na žeparje, drugače pa se lahko po mestu sprehajate brez skrbi.

Reportaža je objavljena v reviji Svet & ljudje, št. 132.

Fotogalerija vsebine

Union Square

Chinatown – mesto v mestu

Hudi nakloni ulic