| Stockholm – švedska prestolnica pozimi |
|
|
|
Stockholm je v marsičem »naj«. Ima največ gledališč na svetu, tamkajšnji mestni metro je najdaljša razstava na svetu, Stureplan, ena od mestnih četrti, ima največje število mobilnih telefonov na svetu … Impresiven je tudi, ko je okovan v zimski led.
Stockholm je bil prvič omenjen leta 1252. Tedaj je Birger Jarl – pomemben tudi za temelje Švedske kot države – na otoku, strateški točki, kjer se reka Malar Estuary izliva v Saltsjon, dal postaviti trdnjavo. Otok je zaradi obrambe in trgovine takoj postal pomemben. Do leta 1520 se je naselje, ki se je začelo tu razraščati, razvilo v pomembno mesto. Stockholm je postal del Švedskega kraljestva Gustava Vase. Kraljevska birokracija se je preselila v mesto, njegov napredek in širitev pa sta skokovito napredovala. Leta 1582 je imelo približno osem tisoč prebivalcev, danes jih ima 1,7 milijona.
Stockholm, mesto s 50 mostovi, ima veliko vzdevkov: mesto med mostovi, na vodi plavajoče mesto, severne Benetke ... Vzdevki jasno izražajo njegovo tesno povezanost z vodo. Švedsko glavno mesto, ki so ga prvotno postavili na 14 otokih, ki sestavljajo arhipelag z nič manj kot 24 tisoč otoki, se je že zdavnaj razširilo na bližnjo obalo. V spreminjajoči se svetlobi se tu voda, gozd in skalovje ter živobarvna in oblikovno bogata arhitektura najrazličnejših obdobij mešajo v neponovljivo ozračje. Nešteto priobalnih otokov, ki obdajajo mesto na njegovem vzhodnem koncu, le še poudarja vtis neskončne pokrajine.
Bistvo lepote Stockholma je torej v vodi. Mogočna arhitektura ne bi bila tako veličastna brez nje – brez njenega zrcaljenja v vodi, ki jo poveča, pomanjša, podaljša, tako ali drugače spremeni. Mestni parki potrebujejo vodo, ne le da ozelenijo, temveč da postanejo resnične oaze, njegovi prebivalci pa potrebujejo vodo, da v njej plavajo in lovijo ribe.
Severne Benetke so danes bolj multinacionalne, kot so bile kdaj prej, in prav na to raznovrstnost so njihovi prebivalci najbolj ponosni. Morda so najboljši dokaz tega tako rekoč vse kuhinje sveta, ki so v mestu in si sposojajo začimbe druga od druge. Stockholm je danes moderen v najnovejšem pomenu te besede. Švedska pop glasba je postala največja mednarodna industrija. Ustvarila je nov občutek samozavesti, še posebno v kapitalu. Modne hiše praviloma uporabljajo mesto kot testnega zajčka za svoje nove proizvode, saj so prebivalci znani kot open-minded, trendno lačni in prijazni do novitet. In ko je nekaj vročega, je to na vseh ustnicah, hrbtih ali trdih diskih. Na čisto vseh!
Stari del mesta in AF Chapman, mladinski hotel
Stockholm je oblikovalsko naravnano mesto, kar odseva iz vseh njegovih trgovin. Če hočete nakupovati v Milanu, New Yorku, Londonu ali Parizu, pojdite v Stockholm. Ko ljudje govorijo o švedskem dizajnu, govorijo o preprostosti in čistosti, z drugo besedo, švedski dizajn je stvar dveh ekstremov – na eni strani je narejen za množice in s tem cenovno dostopnejši (IKEA, H & M …), na drugi strani pa gre za ročno delo in ekskluzivnost. Skozi stoletja se je švedski dizajn razvijal pod nemškimi in francoskimi vplivi, v 20. stoletju pa je postal zelo prepoznaven in se je razpasel po vsem svetu. Danes, v 21. stoletju, je švedski dizajn pomembnejši kot kdaj prej, Stockholm pa je postal svetovna prestolnica dizajna.
Mesto ponuja obiskovalcu tudi nekaj, česar mnogo drugih prestolnic in velika mesta v celinski Evropi danes skorajda ne morejo več ponuditi – belo zimo. Polarni medvedje sicer ne hodijo po ulicah, mestna drsališča v mestnem jedru pa privabijo številne meščane, ki jih temperature globoko pod ničlo nič kaj ne motijo. Sprehajajo se tudi po zaledenelih kanalih, drsajo ali tečejo na smučeh. In če jih vprašate, kdaj je Stockholm najlepši, vam bodo bržkone odgovorili: »Na mrzel in sončen dan v decembru!«
Članek je objavljen v reviji Svet & ljudje, št. 135–136. Besedilo in fotografije: Andrej Crček Fotogalerija vsebine     |
||||
