Cloverfield: nedvomno vreden ogleda.

Cloverfield
Režija: Matt Reeves
Igrajo: Michael Stahl-David, T. J. Miller, Jessica Lucas

Filmarji menijo, da je ena najbolj groznih stvari, kar lahko doleti zahodno civilizacijo, Zlo, ki ne mara za argumente, s katerim ni debate. Tak je Joker v novem Batmanu – in tako je bitje, ki zaznamuje Cloverfield. Gre za pošast, ki uleti v New York in začne uničevati, ljudje pa panično bežijo. Z vojsko in povzpetniškimi mladeniči in mladenkami, ki jih spremljamo, vred. Film, posnet v stilu dokumentarca iz roke, na kar so mojstrsko privijačeni odlični posebni učinki, ustvari sijajno vzdušje. Počutiš se, kot da si in medias res, kot da si tam, kjer okrog tebe divja nekaj nerazumljenega, za kar si le večerni obrok opičjega mesa. Pri tem je zanimivo, da se močno varčuje s konkretnimi prizori, zato so tisti, ki so, toliko bolj efektivni. Toda največji triumf Cloverfielda je, da sijajno prikaže, kako bi se ob napadu nečesa orjaškega, krvoločnega, nerazumljivega in nerazumljenega počutil človek, kot sva ti in jaz. Najbrž tako, kot ubožci v World Trade Centru. Filmarji imajo prav: brezno tistega, s čimer se ni moč pogajati, je res črno.

Dodatki: nenavdušujoč komentar, polurni dokumetarec o izdelavi, krajši dokumentarec o učinkih, razglabljanje o pošasti, šest izbrisanih prizorov in alternativna konca, ki pa nista ravno korenito drugačna. Preozko za film takega kova.