O tem, da lahko Rubi prištevamo med polnokrvne telenovele, priča da so leta 2004 posneli priredbo, ki ni zaostajala za izvirnikom.

Leto 2008 je na mehiški televiziji potekalo v znamenju proslavljanja njenega najuspešnejšega izdelka: telenovele. Televisa je ob tej priložnosti oblikovala posebno spletno stran, na kateri je predstavila nastanek in razvoj nadaljevank, pregled pa obogatila z intervjuji z znanimi televizijskimi igralci, scenaristi in režiserji ter s posnetki najbolj romantičnih in napetih prizorov doslej.

USPEŠNICA JE ROJENA
Prva mehiška telenovela je luč sveta ugledala 8. junija 1958 ob 18.30. Že z začetnimi epizodami je radiu ukradla velik del poslušalstva, ki je dnevno spremljal radijske novele, kmalu pa je pokopala tudi televizijske igre, skrajšane priredbe romanov ter gledaliških del, ki so jih uprizarjali v živo enkrat na teden. Senda prohibida (Prepovedana pot) je z zgodbo o ambiciozni in brezvestni mladenki, ki pošteni poročeni ženski spelje moža, takoj pritegnila in prepričala številne gledalce.
Nadaljevanka, ki je štela petdeset delov, posnetih v črno-beli tehniki, je doživela nesluten in popoln uspeh. Ko sta se ji naslednje leto pridružili še dve, ki sta bili sprejeti enako navdušeno, se je telenovela dokončno uveljavila kot nepogrešljiv del televizijskega programa. Vedno več ljudi je spremljalo nadaljevanke in ni hotelo zamuditi niti epizode. To se je kazalo tudi v prodaji televizorjev, saj je v tistem času prodaja občutno narasla.
Prve serije so vpeljale vzorec močnih ženskih likov, ki s pretkanostjo in telesnimi čari manipulirajo z ljudmi okrog sebe. Junakinji prvih dveh serij – Prepovedana pot in Tereza – sta bili karieristki, naveličani revščine, ki sta se odločili unovčiti svojo lepoto, da bi se dokopali do bogatih mož.

NOVE VSEBINE
V šestdesetih letih je število posnetih telenovel poskočilo že na dvanajst. Občinstvo je s prvo biografsko telenovelo spoznavalo življenje blaženega Martina iz Porresa, perujskega dominikanskega meniha, ter se s serijama La Tormenta (Vihar) in Los Caudillos (Gospodarji vojne) izobraževalo o mehiški zgodovini, državljanski vojni ali vojni za neodvisnost.
Kljub raznovrstnim tematikam, ki so jih obravnavale nadaljevanke iz tega obdobja, pa so predvsem tri – Corazon salvaje (Divje srce), Derecho de nacer (Pravica do rojstva) in Rubi – že nakazale vzorec, ki se je v tej televizijski zvrsti utrdil v desetletju zatem: koncept moderne Pepelke.

OD RAZCAPANKE DO PRINCESKE
Telenovele sedemdesetih let so izpilile formulo skromne, naivne in dobrosrčne mladenke s podeželja, ki pride v mesto iskat boljše življenje in po naključju odkrije, da je izgubljena hči milijonarskih staršev. Vodilna predstavnica tega obdobja je Los ricos también lloran (Tudi bogataši jočejo) iz leta 1979, ki velja za najuspešnejšo mehiško telenovelo vseh časov, saj je bila prodana v 50 držav in sinhronizirana v 25 jezikov. Samo v Rusiji jo je spremljalo 100 milijonov gledalcev. Telenovelo je ustoličila kot najmočnejši mehiški izvozni izdelek, iz mehiških igralk pa naredila mednarodne zvezde.
Vsebinsko so se dnevne nadaljevanke leta 1974 razširile s telenovelo Mundo de juguete (Svet igrač), v kateri je v glavni vlogi nastopil otrok. Iz iste zvrsti, čeprav precej novejša, je tudi Mala Daniela, ki smo jo lahko pred leti spremljali na Pop TV.

LEGENDA IZ OSEMDESETIH
V osemdesetih letih je poleg zdaj že standardno romantičnih nastalo tudi nekaj bolj kontroverznih telenovel, med drugim tudi prva srhljivka, Cuna de lobos (Volčji brlog), v kateri je María Rubio z vlogo Cataline Creel postala definicija za "telezlobnico". Nadaljevanka je z nepredvidljivimi zasuki občinstvo ves čas držala v napetosti in v svojem slogu presenečala vse do zadnjega dela. Čeprav je od njenega predvajanja minilo že trideset let, jo Mehičani v televizijskih oddajah in pregledih še vedno zelo pogosto navajajo.

GLOBLJI DRUŽBENI VPLIV
Resnici na ljubo je treba povedati, da so se v sedemdesetih in osemdesetih letih predvajale tudi uspešne serije z manj površnimi zgodbami, take, ki so gledalcem in predvsem gledalkam posredovale upanje in spodbudo, da same poskrbijo za svoj boljši jutri.
Ven conmigo (Oglasi se, 1975) in Acompañame (Spremi me, 1977) sta tako prvič odkrito spregovorili o temah, kot so izobraževanje odraslih, ločitev in (ne)načrtovana nosečnost. Za emancipacijo mehiških žena je več kot katerakoli kampanja, žensko osvobodilno gibanje ali protest naredila telenovela Simplemente María (Preprosto Marija) iz leta 1989 (izvirno serijo so predvajali leta 1967 v Argentini, kasneje pa so različico ustvarili tudi v Peruju, Venezueli in, kot rečeno, v Mehiki).

LEPE, A VČASIH PLEHKE
Zadnje desetletje dvajsetega stoletja je prineslo napredek v vizualni podobi telenovel, saj so le redke snemali samo v studiu. Na zunanjih prizoriščih so nastajale razkošne produkcije zgodovinskih serij, prave kostumografske umetnine, tiste bolj lahkotnega značaja pa so površne zgodbe skušale izboljšati s posnetki prečudovitih morskih plaž in romantičnih sončnih zahodov.
Tudi v tem obdobju se je nadaljeval trend zgodb o revnih in nepokvarjenih mladenkah, ki se zaljubijo v bogataše, s katerimi se nato poročijo in živijo srečno do konca svojih dni. V tovrstnih vlogah je bila zelo priljubljena igralka Thalía, ki smo jo v treh precej podobnih serijah videli tudi pri nas: Uboga Maria, Maria Mercedes in Marimar.
Večno priljubljena tema izgubljenih, najdenih in zamenjanih otrok je tedaj dosegla vrhunec z Esmeraldo, še enim svetovnim fenomenom. Leticia Calderón, ki je upodobila lepo, a nesrečno Esmeraldo, je obiskala Slovenijo, da bi pozdravila privržence serije, ki jih je bilo tudi pri nas ogromno.

GLOBALNA PRILJUBLJENOST
Novo tisočletje so zaznamovale še večje in dražje produkcije – mednje mehiški zgodovinarji televizije prištevajo Resnično ljubezen (2003), Ob svitu (2005) in Čisto ljubezen (2007); Amigos para siempre (2000), Alegrijes y rebujos (2003), Clase 406 (2002) in vsem dobro znani svetovni fenomen, Rebelde (2004). Najbolj značilno pa je za telenovele postalo to, da so se razširile tako rekoč v vse kotičke našega sveta.
 

Fotogalerija vsebine

Igralka Silvia Derbez se je v zgodovino mehiške televizije zapisala kot protagonistka prve mehiške telenovele.

V Terezi se je proslavila Salma Hayek

Leticia Calderón, ki je upodobila lepo, a nesrečno Esmeraldo, je v Sloveniji obiskala svoje oboževalce.