Z likom Barbare v Jutri je za večno, zdaj Lucero podira mit nedolžne mladenke, ki jo je spremljal vso kariero.

Lucero Hogaza León je v svet sedme umetnosti vstopila pri rosnih desetih letih, ko je kot Lucerito nastopila v oddaji Alegrías de mediodia. Šolske obveznosti je uspešno združevala z delom, na katerega se je pripravljala z urami plesa, petja in kitare.

Leta 1982 je nastopila v glasbenem šovu Chiquilladas in s skečem, v katerem je upodobila Popajevo Olivo. Že leto kasneje so ji ponudili sodelovanje v telenoveli Chispita, s katero je osvojila prvo od številnih nagrad TVyNovelas, istočasno pa je debitirala na velikem platnu z glasbeno dramo Coqueta. V svetu filma se je dobro znašla in je nekaj let snemala samo filme, z dramo Don Juan Tenorio pa se je predstavila tudi na odrskih deskah.

IGRALSTVO IN PETJE
Za mlado Lucerito je bilo to zelo delavno obdobje, saj je med letoma 1982 in 1985 posnela tudi tri glasbene albume. Ti so sprva veljali le za nekakšno reklamo za njeno vzpenjajočo se igralsko kariero, toda že tretja plošča Fuego y ternura jo je prepričljivo uvrstila med uveljavljene mehiške pevke. Svoj ugled je leta 1987 z albumom Lucerito le še utrdila in postala ena od najpriljubljenejših pop izvajalk v Mehiki.
Leta 1989 je svoje umetniško ime spremenila iz Lucerito (mala Lucero) v Lucero ter tako pri dopolnjenih dvajsetih simbolično sporočila občinstvu, da je iz srčkane najstnice odrasla v žensko ter po šestih izdanih albumih in petih filmih dozorela tudi kot pevka in igralka.
Leto kasneje se je v velikem slogu vrnila na televizijo, saj je z likom Isabel v telenoveli Cuando llega el amor spet odnesla nagrado TVyNovelas za glavno žensko vlogo. Uspeh je ponovila čez štiri leta s serijo Los parientes pobres in leta 1996, ko so jo po vlogi trojčic v nadaljevanki Lazos de amor (Ljubezenske vezi) malodane zasuli z nagradami. Lucero je v slednji prvič igrala hudobno žensko, ker pa je hkrati upodabljala še dve dobričini, se še ni zares oddaljila od podobe prijaznega dekleta, po kateri so jo vsi poznali.

NASTOP PRED PAPEŽEM
V obdobju, ko je bila aktivna na malih ekranih, se ni utegnila posvečati gledališču in filmu, glasbene albume pa je snemala enako pridno kot prej. Leta 1997 je svojo trinajsto ploščo po vrsti z naslovom Piel de ángel prodala že v 200.000 izvodih, oktobra istega leta pa je prejela vabilo, da zapoje na 2. svetovnem srečanju družin v Riu de Janeiru pred papežem Janezom Pavlom II. Lucero je izkušnjo označila za najbolj čustveno izkušnjo v duhovnem in poklicnem življenju.
Med letoma 1998 in 2004 je posnela mednarodno uspešno telenovelo Mi destino eres tú (Moja usoda si ti), navduševala gledališko občinstvo z muzikalom Regina (2003), se za kratek čas vrnila k filmu (Zapata, 2004) ter posnela še pet zelo uspešnih plošč. Leta 2005 je s serijo Alborada (Ob svitu) za interpretacijo Maríe Hipólite prejela latinskoameriškega emmyja.

ODLOČILEN: JUTRI JE ZA VEČNO
Letos se je v seriji Jutri je za večno na malih ekranih prvič predstavila kot antagonistka, ki greni življenje družini Elizalde, ter navdušila publiko v Mehiki in po svetu.
Lucero priznava, da lik Bárbare Greco pomeni mejnik v njeni tridesetletni karieri. "Mislim, da ta vloga odstopa od vsega, kar sem delala prej, zelo sem ponosna nanjo. Seveda bom še vedno negovala pozitivno igralsko podobo, toda s takim likom se mi odpira še več vrat," je povedala za spletni portal Televise.
Po telenoveli se namerava Lucero spet posvetiti gledališču in glasbi. "Imam nekaj načrtov, a za zdaj še nič konkretnega," je bila zadržana v napovedih.