Televizija
Novice
Survivor kolumna: trinajstič | Survivor kolumna: trinajstič |
|
|
|
| 04. 02. 2010 | |||
Dule, Klemen in jaz smo psihično najmočnejši. Ne pritožujemo se, Survivor sprejemamo tak, kakršen je. Krut! Vemo, da starši mislijo na nas, tudi mi mislimo nanje. Samostojni smo in navajeni živeti zdoma.
Pričakovali smo, da bo ena od borb za nagrado prinesla tudi video sporočilo družine. Pride dan, ko se borimo za to, da bi na TV-ekranu po dolgem času videli obraze svojih najbližjih. Andrija po napovedi borbe pred nas postavi MP3, nas veselo pogleda, pritisne na gumb in po mesecu in pol zaslišimo glasove svojcev. Neznani glasovi, a obrazi sotekmovalcev, ki drug za drugim planejo v jok, razkrijejo, čigavi sorodniki govorijo. Napeto poslušam in čakam, da zaslišim glas svojih. "Oči!" Slišim le njegov glas, ne vem, kaj govori. Čustva in veselje so tako močna, da ne razumem, kaj govori, poslušam le njegov glas. Takoj zatem še mami! Kako lepo ju je slišati! Solze se mi ulijejo po licih, čeprav tega nisem hotela. Osem tekmovalcev, osem objokanih obrazov, pet nagrade željnih sotrpinov. Želim si, da bi video sporočilo dobili tisti, ki ga najbolj potrebujejo.
|
|||